Naval na Lanež

Nič čudnega, saj zaradi nevarnosti plazov dosti drugih možnosti ni. Poleg mene je v Lanežu danes plezalo še osem alpinistov.

Še preden so petelini začeli peti svojo budnico sem z avtom že vijugal po dolini Koprivne proti najvišji slovenski kmetiji. Tako kot običajno sem bil pod steno prvi, kar pomeni seveda gaženje. No, prav veliko ga danes ni bilo, se mi je pa na grebenu pod steno dvakrat utrgala manjša kloža, a nič nevarnega. Razmere v smereh, ki sem jih plezal so dobre, le do vstopa Gamsovega grebena sem se pogrezal do zadnje plati in še čez.

Zelo redko se kdo odpravi v smeri levo od Mišine grape in tako je bilo tudi danes. Po glasovih, ki sem jih slišal domnevam, da sta mojim stopinjam sledila le Rok in Andrej, ostali pa so plezali v tistih najbolj popularnih smereh. Začel sem z Jagrsko smerjo (75,M/40-60, 135 m), sestopil po Naši grapi (65/30-45, 125 m), nadaljeval po Grebenu šepavega gamsa (60,M/50, 135 m) in končal s sestopom po Butalski (55/ 35-50, 145 m).

Počasi bomo imeli letos Korošci Laneža in Durc že vrh glave, a razmere ne dopuščajo, da bi se varno podali v kake druge stene, na slapove pa smo tako že pozabili. Še dobro, da je v teh dveh stencah toliko smeri in si lahko vedno izberemo kako drugo. Le sestope opravimo tradicionalno po Detektivski ali Butalski.

Igor